Trije šoki, ki jih doživi gradbeno podjetje ob uvajanju AI

Gradbeništvo je panoga prahu, betona, težkih strojev, natančnih izrisov in trdnih pogodb. Podjetja v njej se po navadi zanašajo na izkušnje, dober občutek na terenu in preverjene procese, ne na tehnologijo, ki se uči sama.

Zato je prva reakcija skoraj vedno navdušenje. Kupimo nekaj licenc za napredna AI orodja, komercialistom in inženirjem pokažemo par trikov na ChatGPT-ju, marketingu naročimo, naj pospeši objave, in pričakujemo, da bo učinkovitost čez noč zrasla za trideset odstotkov.

Realnost je hladen tuš. Ne zato, ker bi bila orodja slaba, ampak zato, ker v podjetju manjkajo temelji: popis, pravila in znanje. V gradbenem podjetju se trije šoki zvrstijo hitro, eden za drugim.

Prvi šok: »Shadow IT« in tveganje iztekanja podatkov

Prvi šok ne pride od dobavitelja programske opreme, ampak od vaših lastnih zaposlenih. Ko v podjetju enkrat pogledate, kaj ljudje že uporabljajo, skoraj zagotovo ugotovite, da AI že teče, popolnoma brez nadzora.

V tem podjetju je vodja projektov v brezplačne javne modele vnašal celotne ponudbene popise del z zaupnimi cenami materialov in finančnimi kalkulacijami, da bi mu sistem hitreje sestavil e-pošto za investitorje. Inženir na gradbišču je fotografiral gradbene načrte in jih nalagal v nepreverjene aplikacije za prepoznavanje napak. Oba sta delala v dobri veri, da prihranita čas.

Brez registra orodij, internih pravil in pregleda nad tem, kam potujejo intelektualna lastnina in poslovne skrivnosti, podjetje tega ne vidi, vse dokler ne pride do vprašanja investitorja ali do izgube podatkov. Prvi korak torej ni nakup licenc, ampak popis tega, kar že teče.

Drugi šok: Strah zaposlenih in odpor do sprememb

Drugi šok je človeški in zato najbolj podcenjen. Napaka je preprosta: o orodjih vodstvo govori veliko, o ljudeh premalo.

Ko so v tem podjetju najavili AI sistem za filtriranje prijav za nova delovna mesta in za optimizacijo razporejanja delavcev po gradbiščih, se je po podjetju razširil tih preplah. Zaposleni so si med sabo šepetali: »Ali nas bodo zdaj ocenjevali roboti? Ali bomo izgubili službe?« Vodje gradbišč so se začeli odzivati z odporom: raje so podvojili vnos podatkov v svoje papirnate zvezke, novim orodjem pa niso zaupali ali pa so jih namerno ignorirali.

Manjkal je ključni gradnik: pismenost na področju umetne inteligence. Zaposlenim ni nihče razložil, kako jim AI lahko pomaga pri delu in kje so njegove meje. Brez jasnega okvira človeškega nadzora ljudje v novi tehnologiji vidijo grožnjo namesto podpore.

Tretji šok: Pravna realnost in EU AI Act

Tretji šok sledi šele takrat, ko se lotite zakonodaje, in je najdražji, ker ga z nakupom ni mogoče rešiti. Pregled Uredbe (EU) 2024/1689 (Akt o umetni inteligenci) in slovenskega izvedbenega zakona (ZIUDHPUI) je v tem primeru odprl tri točke:

1. Generiranje vsebin: Naša marketinška služba je za spletno stran in družabna omrežja ustvarjala besedila in vizualizacije projektov z AI, ne da bi preverila njihovo točnost ali razmislila o označevanju. Člen 50 ne zahteva oznake za vsako vsebino, ustvarjeno z AI; posebne zahteve veljajo med drugim za globoke ponaredke ter nekatera besedila, namenjena obveščanju javnosti o zadevah javnega interesa.
2. Visokotvegani sistemi: AI sistemi za filtriranje prijav in ocenjevanje kandidatov so navedeni v Prilogi III. Pred uporabo je treba preveriti razvrstitev konkretnega sistema in, če je visokotvegan, obveznosti uvajalca, vključno z ustreznim človeškim nadzorom.
3. Pismenost na področju AI: Člen 4 določa ukrepe za ustrezno raven pismenosti osebja in drugih oseb, ki v imenu ponudnika ali uvajalca uporabljajo sisteme AI. Enkraten prikaz nekaj trikov tega ne nadomesti.

Vsaka od teh točk zahteva dokumentiran postopek, ne dobre volje. Zakonodajo je zato smiselno prebrati pred uvajanjem orodij in ne po njem.

Kaj storiti?

Ko so trije šoki mimo, ostane vprašanje: kaj zdaj? Najslabša možnost je prepoved, saj se bo tehnologija vrnila skozi stranska vrata. Smiselneje je stopiti korak nazaj in postaviti štiri stvari:

• Popišite vsa orodja: Vzpostavite uradni register AI aplikacij, ki jih zaposleni smejo uporabljati za poslovne namene.
• Sprejmite politiko uporabe: Jasno določite, kateri podatki, zlasti zaupni projekti in osebni podatki, se ne smejo vnašati v javna orodja.
• Uvedite sistematično izobraževanje: Začnite z usposabljanji za dvig AI pismenosti, kjer zaposleni pridobijo praktična znanja in razumevanje človeškega nadzora.
• Postavite preglednost na prvo mesto: Vse vsebine, ustvarjene z AI, pred objavo pregleda strokovnjak; označite jih tam, kjer to zahtevajo pravila ali kjer pomaga občinstvu razumeti njihov izvor.

Umetna inteligenca ni čarobna paličica, ki jo zgolj priklopite v vtičnico. Je izjemno močno in ostro orodje. Če nimate postavljenih internih pravil, izobraženih ljudi in pravno usklajenih procesov, se boste z njim hitro urezali.

Če kot direktor ali vodja mislite, da je vaše podjetje pripravljeno na AI samo zato, ker imajo vaši zaposleni odprt račun za ChatGPT, velja enak nasvet, kot si ga je zastavilo to podjetje: preverite svoja tveganja, prisluhnite svojim ljudem in najprej postavite trdne temelje.

Pravni vir: Uredba (EU) 2024/1689 in ZIUDHPUI. Razvrstitev sistema in konkretne obveznosti so odvisne od njegove uporabe.

Pri pripravi koncepta in raziskavi za ta članek sta bili uporabljeni orodji Google Gemini in ChatGPT (Open AI).